LEFAPHA LA THUTO LE ITUKIŠEDITŠE DITLHAHLOBO TŠA MAREMATLOU TŠA 2025 

Kgoro ya Thuto ya Motheo e netefaditše gore it’s all systems go for the 2025 National Senior Certificate (NSC) examinations.

 Ditlhahlobo di rulagantšwe go thoma ka Labobedi la 21 Diphalane 2025. 

 Go letetšwe gore bonkgetheng ba go nyakile go ba 900,000 ba tšee karolo ditlhahlobong tša NSC tša 2025, go akaretšwa baithuti ba 766,000 ba nako ka moka le ba 137,000 ba nakwana.

 Ditlhahlobo tša NSC di tla thoma ka Labobedi la 21 Diphalane gomme tša fela ka la 27 Ngwatobošego 2025.

 Ge a tsebiša boraditaba ka Mošupologo wa la 20 Diphalane kua Skukuza, Mpumalanga, Tona ya Thuto Siviwe Gwarube o laeditše tshepo ya gagwe ka go itokišetša ga kgoro go nako ya ditlhahlobo, a gatelela gore go hlomilwe magato a go akaretša legatong le lengwe le le lengwe, go tloga go ngwadišo ya bonkgetheng go fihla go beakanya, go gatiša, kabo, go swaya, le go netefatša dipampiri tša dipotšišo.

 “Kgoro e tiišetša ka kgodišego gore tshepedišo e ikemišeditše ka botlalo go swara ditlhahlobo tša NSC tša 2025 ka maemo a godimodimo ao a kgonegago,” a tsebagatša.

 Dipampiri ka moka tša ditlhahlobo di gatišitšwe ka polokego, gomme dikgoro tša profense di dirile ditlhahlobo tše di tseneletšego tša mafelo a go gatiša le a kabo.

 Botshepegi bja ditlhahlobo bo sa dutše bo le bohlokwa kudu, bjalo ka ge go gateletšwe ke Gwarube, yo a tiišeditšego gore dipampiri tša dipotšišo tše 162 di lokišitšwe ka kelohloko, di laolwa ke diphanele tša ditsebi, gomme di kgonthišeditšwe boleng. 

 “Lori ye nngwe le ye nngwe yeo e abago dipampiri tša dipotšišo e latišišwa ka GPS, setopong se sengwe le se sengwe se dumeletšwe gomme kgato ye nngwe le ye nngwe ya kabo e beilwe leihlo,” a realo.

 Palomoka ya dikolo tše 6,955, go akaretšwa dihlongwa tša mmušo tše 6,376 le tše 579 tše di ikemetšego, di tla šoma bjalo ka disenthara tša ditlhahlobo tša semmušo.  Disenthara ka moka di arotšwe ka magoro ka maemo a kotsi, gomme teetharong ya tšona e hlahlobja, o boletše bjalo. 

O tiišeditše gore: “Moithuti yo mongwe le yo mongwe o na le sebaka se se lokilego sa go bontšha dithuto tša gagwe.”  Go tlaleletša, dipampiri tša ditlhahlobo di dirilwe gore di fihlelelege go baithuti bao ba golofetšego, go akaretšwa difomete tša go swana le Braille, mongwalo o mogolo, le Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa.