Madireng

Kgoro ya Maphelo ya Limpopo e tšwela pele go lefa dimilione go rakonteraka yo a sa kgonego mošomo

Ka Sekerela Seshibe

Kgoro ya Maphelo ya profense ya Limpopo e tšwela pele go lefa dimilione go rakonteraka yo a paletšwego ke go fihlelela dinyakwa nakong ya tshepedišo ya go dira dipeeletšo. 

Se se tla ka morago ga gore kgoro e tseye sephetho sa go tšeya tshomisho ya ka ntle ya moago wa go senyega go khampane ka tekano ya masheleng a R50 millione.  Pele ga go dira gore kgoro e be ya praebete, kgoro e be e šomiša R4 milione gomme bjale e swanetše go forokolla dimilione ka thendara yeo go ngangišanwago ka yona.

Ka 2021, kgoro e bapaditše thendara ya go šomiša bašomi ba ka ntle bakeng sa kabo ya tharollo ya polokelo ya dihlare.

Moago wo o senyegilego ka lefelong la intasteri la Seshego ka ntlenyana ga Polokwane, ke wa Setheo sa Tlhabollo ya Ekonomi ya Limpopo (LEDA) gomme kgoro ya maphelo e lefa tefo ya khiro ya kgwedi le kgwedi ya R200 000.00 ntle le tumelelano ya khiro.

LEDA e latofaditšwe ka go se hlokomele lefelo leo bjale ka tlamo ya yona bjalo ka mongmošomo.

Dipula di senya didirišwa tše bohlokwa, fenitšhara le dihlare.

Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Thuto, Maphelo le Bašomi ba Selekane (Nehawu) ka profenseng o hlalositše tshepedišo ya dithendara bjalo ka “Ye e tšhošago, yeo e sa bitšwago le tšhomišo ya tšhelete yeo e sa enywego dienywa”.   

Mokgatlo wa bašomi o tšweleditše gape matshwenyego ka ga polokego ya bašomi ba wona le boleng bja ditirelo ka lekaleng la tlhokomelo ya maphelo.

 

Mongwaledi wa profense wa mokgatlo, Moses Maubane o boletše gore go dira gore depo ya dihlare e be ya praebete go na le ditlamorago tše šoro go bobedi kgoro le bašomi ba bjale.

 “Kgoro e be e swanetše go ithuta go tšwa diphošong tša yona tša nakong ye e fetilego le dikhamphani tša praebete. Direkoto tša bona tša mošomo di be di sa kgahliše kudu gomme go se šetše ga bona go ile gwa šitiša seswantšho sa kgoro. Kgoro e be e na le molato wa dihlare tšeo di fedilego nako le contactor ya peleng. Go utolotšwe gore go na le setoko sa kalafo seo se fedilego nako go fihla go boleng bja R100 milione,” Maubane o boletše. 

 

Mmoleledi wa kgoro, Neil Shikwambana o boletše gore thendara ye e filwe go ya ka dinyakwa tša ditlhalošo tša depo ya sebjalebjale ya dihlare.  “Pono ye nolofaditšwego ya gore re be re no nyaka moago ga e na tsebo. Re hloka depo ya dihlare, yeo e tlago fa lefelo la maleba le la sebjalebjale go dinyakwa tša rena tša depo ya dihlare. Moabi wa ditirelo o laeditše gore moago wo moswa o tla hwetšagala mathomong a kotara ya bobedi ya ngwaga wa ditšhelete wa 2025/26,” a realo.