Limpopo le itemogela lehu la bo bedi dikomeng  

Ka Mogale Mohale

Leagolwa (12) la bo bedi go tšwa go ba tshela bao ba fišitšwego ke mollo komeng motseng wa Bodweni ka ntle ga Tzaneen, Limpopo le hlokofetše.

 

Se se tliša palo ya baagolwa bao ba hlokofetšego dikomeng ka Limpopo go pedi go thoma mola dikoma di thomago.

 

Leagolwa le la bo bedi le hlokofetše bookelong go la Gauteng ka Labobedi, 8 Mosegamanye nakong ya ge le hwetša kalafo ka morago ga mollo wo o ba fišitšego komeng ya bona.

 

O ile a hwetša thušo bookelong seleteng sa Mopani pele ba lapa la gagwe ba mo šotišetša bookelong bjo bongwe.

 

Lehu la pele le diregile seleteng sa Sekhukhune moo lesogana la mengwaga ye 19 le hlokofetšego ka morago ga go hlakahlakana bookelong ka Sontaga, 6 Mosegamanye.

 

Tonakgolo Ngk Phophi Ramathuba o re o nyamišitšwe ka mahu a mafelong a go fapana sehleng se sa dikoma. O re go kweša bohloko gore maphelo a baswa a kgaotšwe ka pela.

 

“Re iša mantšu a hlobošo go malapa le bagwera ba bao ba hlokofetšego. Ga se ka moo re be go re nyaka gore malapa a kopane ka gona,” a realo.

 

O re ke maikarabelo a batho ka moka go netefatša gore baagolwa bao ba le go dikomeng ba dula ka tšhireletšo le polokego.

 

“Re ipeletša go batho ka moka bao ba filwego maikarabelo a go hlokomela baagolwa go netefatša gore ba ba hlokomela ka šedi. Re ka se dumele gore batho ba hlokofale ka fase ga leina la setšo,” a realo.

 

Ramathuba o gateletše gore tiragalo yenngwe le yenngwe yeo e hlolago lehu e ile go nyakišišwa.

 

“Le ge mmušo o ikemišeditše go hlompha setšo le melao, o tlama ke molao go šireletša maphelo. Mahu a mohuta wo a apeša dikoma leru le leso mme magato a swanetše go tšewa go netefatša gore go ba le seriti dikomeng,” a realo.

 

Ramathuba o laeditše molekgotlaphethiši wa kgoro ya Pušo Tirišano, Bodulo bja Batho le Merero ya Setšo go dira dinyakišišo ka tšomišano le kgoro ya Maphelo.